Changes from report parliamentary committee draft to plenary report

AddedOBRAZLOŽITEV

AddedKomisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (uredba o Solidarnostnem skladu EU) v znesku 280.740.903 EUR za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini v zvezi z naravnimi nesrečami (poplave), ki so se zgodile v letu 2024.

AddedAvstrija – naravna nesreča v sosednji državi: poplave septembra 2024

AddedMed 12. in 16. septembrom 2024 je v Avstriji prišlo do izjemno močnih padavin, ki so povzročile hude poplave. To je še posebej prizadelo Spodnjo Avstrijo, Gornjo Avstrijo in Dunaj. V nekaterih delih Spodnje Avstrije je v petih dneh padlo 300–420 mm dežja. Celotna dežela Spodnja Avstrija je bila razglašena za območje nesreče. Ob reki Donavi je bilo treba uvesti zaščitne ukrepe. V Spodnji Avstriji je bilo treba evakuirati skoraj 2000 hiš, na tisoče gospodinjstev je bilo več dni brez elektrike, pitne vode in kanalizacije. Zaradi poplav je v Spodnji Avstriji umrlo pet ljudi, ranjenih pa jih je bilo 24.

AddedAvstrija je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 1.711,6 milijona EUR. Ta znesek predstavlja približno 0,38 % avstrijskega bruto nacionalnega dohodka. Ker je ista naravna nesreča na Češkem opredeljena kot „večja naravna nesreča“, je vloga Avstrije upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU brez posebnega praga v okviru merila za naravno nesrečo sosednje države, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

AddedPoljska – regionalna naravna nesreča: poplave septembra 2024

AddedMed 11. in 16. septembrom 2024 je na jugozahodu Poljske prišlo do močnega deževja, ki je povzročilo poplavljanje več rek. Najbolj prizadete pokrajine so bile Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie. Posledično je bilo poplavljenih skoraj 10.600 stanovanjskih stavb in več kot 2000 kmetijskih poslopij. Nesreča je neposredno prizadela več kot 200.000 ljudi. Številna podjetja so bila prisiljena začasno prekiniti ali znatno zmanjšati svoje poslovanje, kar je povzročilo znatne finančne izgube.

AddedPoljski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 3,04 milijarde EUR. V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu EU se v primeru, ko naravna nesreča zadeva več regij na ravni NUTS 2, prag uporabi za povprečje BDP teh regij, tehtano glede na delež skupne škode v vsaki regiji. Neposredna škoda, izražena kot odstotek skupnega tehtanega regionalnega BDP pokrajin Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie, znaša 8,46 %. Ta znesek presega 1,5 % tehtanega povprečja regionalnega BDP pokrajin Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie.

AddedČeška – večja naravna nesreča: poplave septembra 2024

AddedMed 12. in 17. septembrom 2024 so vso državo prizadeli zelo močni vetrovi in močno deževje, kar je povzročilo poplave. Najbolj prizadeti regiji sta bili Moravsko-šlezijska in Olomouška pokrajina. Uničenih ali poškodovanih je bilo na desetine hiš ter približno 1000 cestnih in železniških mostov ter 2000 km cest in železniških prog. Poplavljenih je bilo več kot 350 šol. Več kot 250.000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike, ogrevanja in pitne vode. Zato je bilo treba evakuirati več kot 13.000 ljudi in več bolnišnic. Poplave so povzročile tudi osem smrtnih žrtev.

AddedČeški organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2,82 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Češko v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2024 znašal 1,58 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

AddedSlovaška – naravna nesreča v sosednji državi: poplave septembra 2024

AddedSlovaška je 15. septembra 2024 doživela hude poplave, zlasti v Bratislavi in okoliških regijah. Vodostaj rek Donave in Morave se je močno dvignil, pri čemer je povratna doba na nekaterih lokacijah presegla 100 let. Skupna količina padavin je v regiji Záhorie dosegla do 400 mm, zaradi česar so bile posledice še večje. Največjo škodo so povzročile manjše reke, ki so prebile nasipe, kar je okrepilo poplavljanje in povzročilo uničenje na podeželskih in mestnih območjih. Ceste, mostovi in druga kritična infrastruktura so bili močno prizadeti, kar je oviralo prizadevanja za odzivanje na izredne razmere.

AddedSlovaška je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 84,3 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,07 % slovaškega bruto nacionalnega dohodka (BND) v letu 2022. Ker je ista naravna nesreča na Češkem opredeljena kot „večja naravna nesreča“, je vloga Slovaške upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU brez posebnega praga v okviru merila za naravno nesrečo sosednje države, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

AddedMoldavija – regionalna naravna nesreča: poplave septembra 2024

AddedMed 14. in 16. septembrom 2024 so moldavska okrožja Cantemir, Hincesti, Leova, Straseni, Floresti in Telenesti prizadeli hudo deževje in posledične poplave. Nesreča je prizadela več kot 200.000 ljudi. Poplave so uničile ali poškodovale 20 mostov, osem izobraževalnih ustanov in več javnih stavb. Poplavljenih je bilo na desetine hiš in kleti in rešiti je bilo treba več kot 60 ljudi.

AddedMoldavski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 7,8 milijona EUR. Moldavski organi so vlogo predložili na podlagi merila „regionalne naravne nesreče“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni NUTS 2 upravičene države, pri čemer nastane neposredna škoda, višja od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije.

AddedBosna in Hercegovina – večja naravna nesreča: poplave oktobra 2024

AddedBosno in Hercegovino je med 3. in 17. oktobrom 2024 prizadelo močno deževje, ki je povzročilo katastrofalne nenadne poplave, zemeljske plazove in poplave v osrednjem, južnem in zahodnem delu države. Najbolj prizadeti kantoni so bili Hercegovina-Neretva, Osrednja Bosna, Zenica-Doboj in Kanton 10. Poleg večdnevnih izpadov električne energije ter motenj storitev fiksne in mobilne telefonije je prišlo tudi do popolne prekinitve cestnega in železniškega prometa. To je povzročilo veliko fizično in finančno škodo na stanovanjskih in poslovnih stavbah ter v prometnem, vodnem in kanalizacijskem sistemu. Zaradi poplav je umrlo 27 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 22. Številne družine so bile prisiljene zapustiti svoje domove in so bile nastanjene v začasnih zatočiščih.

AddedOrgani Bosne in Hercegovine so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 841,85 milijona EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Bosno in Hercegovino v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2024 znašal 138,33 milijona EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

AddedZaključek

AddedMetodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tako Svet kot Evropski parlament. Komisija zato proračunskemu organu predlaga uporabo naslednjih zneskov za vloge, ki so jih predložile Avstrija, Poljska, Češka, Slovaška, Moldavija ter Bosna in Hercegovina:

AddedZ Uredbo Sveta 2024/765 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se je rezerva za solidarnost in nujno pomoč razdelila na dva ločena instrumenta: rezervo za evropsko solidarnost in rezervo za nujno pomoč. Rezerva za evropsko solidarnost z letnim zneskom v višini 1.016 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018, kar ustreza znesku v višini 1.167,1 milijona EUR v cenah iz leta 2025) bo uporabljena za pomoč pri odzivanju na izredne razmere, ki jih zajema Solidarnostni sklad Evropske unije.

AddedDa bi se preprečilo zgodnje izčrpanje letne dodelitve, člen 3(7) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in člen 9(2), drugi pododstavek, spremenjene uredbe o večletnem finančnem okviru določata, da je 25 % letne dodelitve Solidarnostnega sklada EU (tj. 291,8 milijona EUR za leto 2025) na voljo vsako leto 1. oktobra.

AddedV skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu EU za leto 2025 (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) za plačilo morebitnih prihodnjih predplačil že predvidenih 50.000.000 EUR.

AddedZato je najvišji znesek, ki ga lahko v tej fazi uporabi Solidarnostni sklad EU, 908.95 milijona EUR (brez rezerve za predplačila in zneska, ki bo na voljo 1. oktobra). Po tej uporabi bo ostalo na voljo 980,64 milijona EUR za prihodnje mobilizacije.

AddedPoročevalec priporoča hitro odobritev predloga Komisije za sklep, ki je priložen temu poročilu, kar bo privedlo do hitre uporabe navedenih zneskov kot znak evropske solidarnosti z Avstrijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Moldavijo ter Bosno in Hercegovino. Komisijo poziva, naj ta finančni prispevek državam izplača še posebej hitro.